Zdravje brez olepševanja ali "Jaz tudi ne sprašujem frizerke, kako naj jem"

Septembra je v okviru N1 zaživel novi zdravstveni podkast Zdravje z Alenko Kesar. Že po uvodnih epizodah je pritegnil pozornost občinstva zaradi svoje uporabnosti, jasnih razlag in sogovornikov, ki brez olepševanja govorijo o zdravju, boleznih in preventivi.

V štirih mesecih je nastalo 17 nedeljskih epizod z različnimi zdravstvenimi temami: od preventive in življenjskega sloga do kroničnih bolezni, duševnega zdravja in družbenih tabujev. Podkast so zelo dobro sprejeli tudi zdravniki, ki ga označujejo kot kredibilen prostor, v katerem lahko nastopajo kot strokovnjaki in javnosti pojasnjujejo kompleksne teme na razumljiv način.

Nekatere izjave sogovornikov so posebej odmevale zaradi svoje neposrednosti, človeškosti ali zato, ker razbijajo trdovratne mite.

Preventiva se začne pri nas samih

Kardiologinja dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., iz UKC Ljubljana, ki je opozorila na pomen razuma pri telesni dejavnosti in rednega preverjanja zdravstvenega stanja: "Z vadbo začnite postopno in jo razumno stopnjujte. Pogosto uporabim to primerjavo: če avto redno peljemo na tehnični pregled, kdaj peljimo tudi sebe, da preverimo, ali je vse v redu."

Kdo nam res sme svetovati o prehrani

Strokovnjakinja za klinično prehrano izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, je bila zelo jasna glede poplave prehranskih nasvetov: "Danes pa smo navajeni, da ves čas nekaj ponujajo in slepo verjamemo, filter v glavi pa je izgubil kompas. Jaz tudi ne sprašujem frizerke, kako naj jem, pa je lahko najboljša frizerka na svetu."

Izpoved, ki je odprla razpravo o sistemu

Veliko pozornosti je vzbudila tudi izpoved dr. Sama Zvera, dr. med. predstojnika oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki je v podkastu odkrito spregovoril o hospitalizaciji svoje umirajoče mame: "Ni je bolelo, umrla je kot gospa. Ja, to je zloraba zdravstvenega sistema, ampak mi ni nerodno, ker mislim, da sem si po vseh teh letih dela to lahko privoščil."

Njegove besede so odprle širšo razpravo o mejah sistema, etiki in človečnosti v zdravstvu.

Smrčanje in (ne)vidna neenakost v partnerstvu

Nevrologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj je s preprostim primerom opozorila na vsakdanje, a zelo razširjene vzorce: "V vsej moji 30-letni karieri je zelo redko, da bi se mož ali moški partner zaradi smrčanja umaknil na kavč. Ponavadi gre žena spat na kavč, on pa nima težav in spi v spalnici."

Zakaj se izvidov ni treba bati

Gastroenterolog as. dr. Samo Plut, dr. med., je poslal pomirjujoče, a pomembno sporočilo: "Tako da se vam ni treba zdravnika bati, se ni treba raka bati, se ni treba izvidov bati. On je že tam, mi smo ga samo našli. To, da nekaj vemo, je pot do tega, da bomo lahko pomagali."

Bolečina potrebuje priznanje

Fiziatrinja dr. Helena Jamnik, dr. med., z URI Soča, je opozorila na pogosto spregledan vidik kronične bolečine: "Če človek z bolečino ne dobi razumevanja iz okolja, se lahko njegovo stanje močno poslabša, vključno z duševnim zdravjem. Zato je priznanje, da je bolečina resnična, prva in najpomembnejša oblika pomoči."

Permisivna vzgoja in prihodnost duševnega zdravja

Psihoterapevtka in psihologinja dr. Andreja Pšeničny je bila kritična do družbenih trendov: "Mi smo zdaj že v drugi generaciji permisivne vzgoje. Tisti, ki so prišli krhki in ranljivi, zdaj vzgajajo otroke, ki jih še bolj varujejo. Zato terapevtom ne bo zmanjkalo dela."

Debelost in majhni presežki

Endokrinologinja dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., iz UKC Ljubljana, je debelost ponazorila s preprosto, a zgovorno primerjavo: "Če na leto pojemo le osem pic več, kot jih porabimo, v desetih letih to pomeni deset kilogramov več."

Alkohol – normaliziran strup

O tveganem pitju alkohola je spregovorila dr. Tadeja Hočevar z NIJZ: "Alkohol je strup, etanol, ki neposredno vpliva na možgane, jetra in druge organe. Prav normalizacija pitja povzroči, da težave zelo hitro spregledamo."

Antibiotiki na preizkušnji: grožnja, ki ne pozna meja

Mikrobiolog prof. dr. Miroslav Petrovec je opozoril na največjo globalno grožnjo sodobne medicine odpornost na antibiotike. Mednarodna potovanja, zlasti v okolja z manj nadzorovano rabo antibiotikov, povečujejo tveganje za vnos odpornih bakterij. "To je skrb številka ena, da bi lahko prišli v stanje, ko antibiotiki ne bi več pomagali," opozarja prof. Petrovec. Ob tem se znanstveniki posvečajo tudi raziskavam bakteriofagov, virusov, ki napadajo bakterije, a so za človeka neškodljivi.

Sprejeti življenje takšno, kot je – s soncem in dežjem

Psihiater prof. dr. Borut Škodlar je dejal, ko življenje teče samo od sebe. "Ko sem v lepem pogovoru ali odnosu, sploh ne razmišljam o tem, ali sem srečen, preprosto sem. Morda kasneje rečem: bilo je lepo." Pravi izziv je torej sprejeti, da življenje ni sestavljeno samo iz sončnih dni. "Če dežuje, bo spet posijalo sonce. In ko je sonce, vemo, da bo prišlo tudi drugo. Oboje je treba sprejeti."

Pazite na svoje zdravje

"Vesela sem, da znova opravljam svoje poslanstvo, poročam o zdravju in ozaveščam,” je o prvih mesecih svojega podkasta dejala voditeljica Alenka Kesar: "V tem podkastu se počutim kot doma. Veselim se leta, ki prihaja, in novih zdravstvenih tem, ki jih ne bo zmanjkalo,” je še povedala Alenka Kesar in sledilcem podkasta zaželela vse dobro v novem letu, predvsem zdravja.